:: Kozjak ::

Potok Kozjak je levi pritok Soče. Vodo pridobiva iz več manjših potočkov (Obevnik) visoko pod grebeni gora od Oblega brda (1957m), Krnčico (2142m) ter Srednjim vrhom (2134m). Na svoji poti proti Soči dela potok Kozjak kar šest slapov, od katerih je najbolj znan ter tudi turistom dostopen Veliki Kozjak, ki je visok 15 m.
Slap je izdolbel dokaj veliko podzemeljsko dvorano, na katere dnu je slikovit tolmun temnozelene barve. Občutek v tej naravni dvorani je kot v kraških jamah. Nižje po toku navzdol je tik pod kamnitim mostom (kot zanimivost: kamniti most je bil zgrajen 1895 leta) 8 m visok slap Mali Kozjak.

Dostop je iz Kobarida čez reko Sočo proti Drežnici. Za mostom čez Sočo je kmalu smerokaz, ki usmerja k potoku Kozjak in ostalinam iz I. svetovne vojne. Od tu je lep kolovoz ki kmalu pripelje do ostalin iz I. svetovne vojne, ki so tudi turistična atrakcija. Kmalu je kamniti most, pod katerim pada Mali Kozjak. Od tu vodi ob potoku proti Velikemu Kozjaku zelo zgledno urejena pešpot. Za turistično urejenost dostopov do slovenskih slapov si zasluži najvišjo oceno.
Obisk te poti in spodnjih slapov je zelo lep in umirjen družinski izlet, ki se ga lahko popestri z ogledom bližnje okolice (ali obratno...)

Slap Kozjak

Slap Beri

:: Slap Beri ::
 

Potok Godiča je prvi levi pritok Soče za pritokom reke Tolminke. Vodo zbira izpod Tolminskega Triglava. Čeprav je dostop razmeroma lahek, je področje, kjer je slap Veliki Beri precej divje. Okolica tolmuna deluje čarobno in pravo nasprotje divjega in grozečega melišča, ki smo ga morali prečiti preden smo prišli do pravljičnega tolmuna. Veliki Beri je visok 25 metrov, malo nad njim pa je Mali Beri z višino 15 metrov.

Dostop je iz Tolmina v vas Poljubinj. Od mosta, ki preči potok Godiča in vodi cesta proti Ljubinju krenemo po potki ob desnem bregu potoka. Dvignemo se do kolovoza ter kmalu pridemo do hudourniške pregrade. Potok prečimo ter nadaljujemo pot nad levim bregom potoka. Od Poljubinja do spodnjega Velikega Berija je približno 30 min. hoda.

Pod Vrsnim sta dva izmed največjih slapov v Sloveniji - 104 m in 88 m; dostop je zahteven. V Vrsnem je tudi rojstna hiša Simona Gregorčiča.
 

:: Sopotnica ::

Gabrje - šest lepih, manjših zaporednih slapov. Ob vstopu je obnovljena italijanska kapela iz 1. sv. vojne in čudovit star mlin - dostop neurejen.

Gregorčičev slap

Tolminska korita in Javorca

:: Tolminska korita in Javorca ::

Iz Tolmina se peljete približno 1 km proti vasi Zatolmin, pri tabli za Tolminska korita zavijete desno in se peljete še 500 m do manjše okrepčevalnice Tolminska korita. Tam pustite avto in se naprej odpravite peš. Krožna pot vas bo najprej vodila navzdol skozi korita do sotočja rek Tolminke in Zadlaščice, od tu pa do Medvedove glave, ki je zagozdena v ozkih koritih Zadlaščice. Pot nadaljujete navzgor do ceste Zatolmin- Čadrg in do naslednjega ovinka, kjer je vhod v 600 m dolgo Dantejevo jamo. Prav tukaj naj bi italijanski pesnik Dante Alighieri dobil navdih za opis pekla v Božanski komediji.

Vračate se po cesti in prečkate Hudičev most, s katerega je čudovit razgled na korita, ki jih je izoblikovala reka Tolminka na poti od izvira v Krnskem pogorju skozi trdi apnenec ledeniških moren.

Če ste ljubitelji sira, si morate ogledati vaško sirarno v Čadrgu, Kmetijo pri Gugalu ali Kmetijo pri Kramarju v Zatolminu. Možna degustacija.

Svojevrsten kulturni spomenik je tudi cerkvica v Javorci, kjer je v poletnem času tudi maša. Cerkvica je posvečena padlim avstrijskim vojakom med boji na Soški fronti. Notranje stene cerkvice so iz spodnjih delov zabojev za granate, vanje pa so vžgana imena padlih borcev.

Kostnica leži na gričku nad mestom Kobarid. Do nje pridemo po cesti skozi center mesta. Zanimiva in vredna ogleda je zunanja podoba kostnice, saj so na stenah vklesana imena padlih vojakov.

Ogleda vreden je tudi Kobariški muzej posvečen grozotam v 1. svetovni vojni. Muzej je bil nagrajen tudi z nagrado za Evropski muzej leta.

Kostnica nad Kobaridom

Loče - Avstrijsko pokopališče iz 1. svetovne vojne

Na pokopališču je pokopanih okrog 6000 avstroogrskih vojakov, padlih na bojišču med Vodil vrhom in Krnom. Imena pokopanih na tem pokopališču so izpisana v spominski cerkvici na sv. Duha na Javorci.

:: Nemška kostnica v Tolminu ::

Kostnica je bila sezidana po načrtih podjetja iz Münchna v letih 1936 - 1938. V njej so posmrtni ostanki nemških vojakov, padlih v 12. soški ofenzivi oktobra 1917. Pokopanih je okoli 1000 vojakov.
 

Prvič se Tolmin omenja v listini o desetini leta 1065. O krivičnem ravnanju in zatiranju Tolminske nam pričajo kmečki upori, prvi iz leta 1513 in Veliki tolminski punt iz leta 1713, ki je zanesel plamen upora po vsej Primorski. Z vojaško premočjo so upor zatrli in kruto kaznovali voditelje ter brezobzirno zadušili boj ljudstva za pravico in svobodo.

Danes o vsem tem nemo pričajo razvaline gradu, ki se nahajajo na majhnem gričku, ki se dviga sredi Tolminske kotline. Na vrh sta urejeni učna in zgodovinska pot. "Grad" kot ga imenujejo domačini, je pa tudi zanimiva destinacija za vsakdanje sprehode. Premagati je potrebno kakšnih 200 metrov nadmorske višine.

Kozlov rob | V ozadju Tolmin

Mogočna Lipa

:: Mogočna lipa v Rutu ::

Mogočna lipa (Tilia platyphyllos) pred cerkvijo sv. Lamberta v Rutu je ena najdebelejših in najstarejših slovenskih lip. Široko razvejano in lepo oblikovano krošnjo nosi deblo z obsegom 8 metrov. Po ustnih virih je drevo staro nad 800 let.

Lipa v Rutu je razglašena za naravni spomenik.